Sabotin

Ta 609 metrov visok hrib velja za prvi naravni »vratar« vstopa v Soško dolino; po njegovem grebenu poteka državna meja med Slovenijo in Italijo. Ime izhaja iz cerkvice sv. Valentina, ki je nekoč stala na vzhodnem vrhu. Sabotin je danes najbolj prepoznaven po velikem napisu »Tito«, vidnem nad mestom podnevi, ter po italijanski vojašnici, pod katero ponoči svetijo luči v barvah italijanske zastave.

V nekdanji jugoslovanski vojašnici je urejen manjši muzej soške fronte (Šmaver 2), od tam pa se je z vodnikom mogoče podati tudi po kavernah s pogledi nad Sočo, ki jih je med prvo svetovno vojno uporabljala italijanska vojska. Zaradi velikega števila žrtev na soški fronti je Sabotin za italijansko stran nosil močan simbolni pomen, kar se odraža tudi v velikem številu mestnih ulic poimenovanih po hribu širom Italije. 

To se je pokazalo tudi v pogajanjih o dokončni razmejitvi v okviru Osimskih sporazumov leta 1975, kjer je italijanska stran zahtevala del Sabotina. Meja danes poteka po njegovem slemenu, kjer je urejena tudi pot. V zameno je jugoslovanska stran pridobila možnost izgradnje Sabotinske oziroma Osimske ceste, ki je bistveno skrajšala dostop do Goriških brd iz matične države, saj je bila povezava dotlej mogoča le po dolgem ovinku preko Plav. Cesta je bila odprta leta 1985.

Avtor: Blaž Kosovel

Vir:

visitsabotin.si

Tagi